Več pozornosti bi morali namenjati telesu

Veliko več pozornosti bi morali namenjati svojemu telesu in ne duši, saj duša ničesar ne potrebuje, telo pa potrebuje marsikaj. Med drugim zavedno dihanje, ker smo vsi v glavi in zaviramo sproščeno naravno dihanje. Potrebuje zdravo hrano za to, da je čim manj obremenjeno s prebavo. V tem masovnem hitenju in mehanizaciji človeka potrebujemo nazaj razviti občutek do naravnega ritma našega telesa. Saj z neupoštevanjem tega, trošimo energijo, ki jo moramo kasneje nadoknaditi. Ali pa smo že tako navajeni te napetosti in stresa, da smo v utvari, da se ne potrebujemo ustaviti in si dobesedno krajšamo svojo življenjsko dobo in nadvsem kvaliteto življenja.

Potrebujemo človeški stik, intimnost, družbo, ki nas razveseli, gibanje, čistočo in morda še kaj. In z dobrim posluhom do potreb telesa, se tako tudi duša res počuti doma, povezana s telesom, ki ji je bilo dano. Se vzpostavi integriteta odnosa med telesom in dušo. Se kreira integriteta našega celotnega bitja* (being po angleško). V zdravem telesu v vseh pomenih lahko šele zares zasijemo. Da lahko v polnosti zaznavamo ta svet z vsemi zunanjimi in notranjimi čutili. Da v polnosti izkušamo življenje na Zemlji in seveda sedanjost, tukaj in zdaj.

Duša je že vsemogočna, vsevedna. Nikamor ji ni treba priti. Ni nobene sobe na koncu belega hodnika, kjer so vrata in bo za temi vrati nekdo, ki nam bo čestital. Prišli bomo v to belo, bleščečo sobo in dojeli, da ni tam drugega kot prazna miza in stol.

Ne glede na karkoli, sedaj smo tukaj, z dušo na Zemlji, v tem telesu, in rabimo v tem telesu zanjo ustvariti čim bolj udoben prostor. Imeti čim večji posluh do svojega telesa. Skozi posluh do svojega telesa pa tudi razvijemo popolnoma drug posluh za vse druge. Vse bolj začnemo zaznavati svoj osebni prostor, kaj to sploh pomeni, in posledično prostor drugih. Začnemo lahko res dojemati ta naravni zakon, da se moja svoboda konča, kjer se pri drugem prične.

Vse bolj, ko smo v telesu brez ovir, zanikanja potreb, samoškodovanja, brez zadrževanja izražanja še najbolj veselja, radoživosti, in vsega tega za kar nam je iz globine mar, vse bolj začnemo cveteti ali sijati. Naše bitje sije. Naše telo naj bi bil prostor, kjer ljubezen mirno roma, kjer je mir naravno stanje. Ker pa je naša duša že sama po sebi v miru in ljubezen, a v stiku z otopelim telesom izgubi svoj naravni potencial, tako samo sebe ne zmore v polnosti uresničiti.

V našem telesu ter energiji v in okoli telesa je cel kup vsega, kar ne paše tja, in tako duša ne pride do razcveta. Kar je posebej zaviralno, kot vzrok vseh drugih motenj, so potlačena čustva sramu, dvomov, nebogljenosti, ničvrednosti in strahu pred raznimi drugimi občutji kot je polno izražanje veselja, zadovoljstva, igre, plesa, norčij. Sram in strah nas je priznavati naše potrebe, po katerih kliče telo, niti ne po katerih kliče duša. Med vsemi imamo največje ovire pred najbolj pristnim človeškim stikom, dotikom, intimnostjo, bližino, nežnostjo, kjer si varem biti ti, kjer ti ničesar ni treba skrivati. Isto, kar tako radi namenjamo hišnim ljubljenčkom. Tam se res upamo pokazati s svojimi najglobljimi potrebami, pred človekom pa ne. V to smo se ustvarili sami! Verjeli smo vsemu, kar so nam zapovedovali starši, duhovnik, učitelj, družba, brez da bi pogledali, ali ima to res kakršenkoli smisel ali skladnost s tem, za kar nas je ustvarila narava. Verjeli smo vraževerju, brez da bi se vsekozi spraševali, ali je vse, kar so nas učili in nam govorili res 100% resnica.

Pomešali smo intimnost in seks

Potreba telesa po intimnosti posebej je podlaga za razcvet, zdravljenje, okrepčitev telesa, vitalne energije. Tudi v seksu se lahko do nje odpremo, a seks ni pogoj zanjo. Sta dva ločena svetova, ki se seveda lahko prelijeta. Vsak s svojo obliko energije, doživljanja in vrednosti.

Kot moški ali ženska smo tu ujeti, vsak do svoje mere. Glede na svojo prtljago od staršev. Saj od očeta in mame podedujemo strahove, potem pa še povzamemo prepričanja, in začnemo verjeti, da smo to mi, ali pa da moramo postati kontrast ali pa junak njunih izmišljenih zgodb in bitk. In vse to prenesemo v odnose, ki potem niso naši odnosi. Ne živimo svojih najglobljih vrednot in svojega življenja, po lastni intuiciji, notranjemu klicu in v uveljavljanju naših najglobljih naravno razvitih moči.

Med drugimi zmešnjavami tako ne razločujemo med intimnostjo in seksom. Predvsem moški, ki doma nismo imeli pravega zgleda in modrosti. In tudi to, da znotraj seksa obstajata dva čisto ločena svetova seksualnosti. In tako vse pogosto prostor intimnosti z žensko izrabljamo za seks, ali pa posiljujemo z idejo seksa, avtomatično, nezavedno, ali brez kontrole. In tako nikoli, ali pa bistveno premalo dobimo to, kar si najbolj želimo, kot človeško bitje, ne v idejah v glavi. Za temu stoji več krivcev:

1. Neprepoznavanje svojih naravnih sposobnosti in seksualne celovitosti kot človeško bitje.

2. Neprepoznavanje naravnih zakonov in dinamik življenja, in s tem povezanih globokih potreb človeškega telesa in posledično razcveta našega celotnega bitja.

3. Traume in prepričanja iz otroštva, vključno v prenatalnem obdobju v maternici in s tem prenešeni obrambni mehanizmi.

In tako ne odkrijemo polne vrednosti, ali pa niti nikoli ne izkusimo, kaj sploh pomeni ta intimen prostor in kaj nudi. In ne odkrijemo globlji potencial seksualnosti in izkušanje, kar bi lahko definiral kot višjih ravni zavesti. Ne izkusimo zdravilno in ustvarjalno manifestivno moč seksualne energije v odnosu do samega sebe, v odnosu s partnerjem in v odnosu do družbe.

Intimnost in seksualnost se dopolnjujeta

Ustvarjanje intimnega prostora, ali prostora za intimnost je tako osnovna potreba telesa, človeka. In z njo si v korenini zapolnimo to potrebo po odnosih, družbi. In ta drug spekter seksualnosti ali tantra postane dragocen prostor, v katerega stopiš skozi preddveri intimnosti.

V tantri se zavedaš, da vso seksualnost doživljaš znotraj sebe, ne skozi partnerja. Da nista fizično pogojena med seboj, da eden vzburi drugega. Zato je tukaj čisto druga dinamika, kot pri običajni seksualnosti. Je vsak zase odgovoren za izkušnjo oz. za svojo potešitev. Si odgovoren za to, da sam sebe zaznavaš popolnoma, sprejemaš vsa čustva, čutenja, vse, in vzburjenje ali premik seksualne energije in s tem orgazem ustvarjaš sam. Z opazovanjem, brezpogojnim čutenjem vsega, kar čutiš in nezadržanim izražanjem skozi telo, karkoli po čemer telo kliče. Da se gibaš, dihaš, si dovoliš iz sebe spraviti kakršenkoli zvok. S tem se sprostiš, da začneš čutiti vse, kar se v telesu odvija. Da plešeš s tem, kar subtilna prelepa seksualna energija sama narekuje. Čisto druga slika, kot pa seks, kjer greš eden drugega uporabita za sprostitev napetosti. Kjer sta eden na drugega navezana za doživljanje povsem grobih in omejenih občutkov tega, kar ta stik omogoča.

Kako si lahko pomagam

Pri tantrični seksualnosti svojo seksualno energijo, ki izvira iz tvojega mednožja, opazuješ, kako se ti preliva in sproža razna občutenja skozi celo telo. Cela notranjost tvojega telesa, vključno s kožo postane tako inštrument, na katerem se odvija glasba občutkov. Seveda se za to zaznavo postopoma učiš odpirati. Si dovoliti čutiti vse več, se vse bolj predati. Zato je pomembno, da vse oblike zadržanosti in zakrknjenosti v telesu slej ko prej nasloviš. Da si odpreš posluh, da začutiš, kaj ti ta zakrknjenost v telesu govori. Kakšen občutek vzbuja in kakšne so ob tem misli so kot kažipot za nadaljnje raziskovanje. Sam svoje čutne bariere naslovim s čutveno integracijo in s tem povezanimi vajami. Pri tem sem pomagal tudi drugim, tako da vem, da je tega zmožen vsak. Seveda vsak glede na svoj tempo, z občutkom do tega, da je vse proces, kjer se postopoma osvobajaš vse bolj pri samem izviru vseh zategnjenosti, ki jih imamo v sebi.

Neovirano si dovoli dihati, gibati in se tudi brez zadržkov izražaj skozi zvok. V praksi je te vrste tantrični seks lahko najboljši prostor za čutenje vsega, polnega izražanja in s tem zdravljenja telesa, okrepitev telesa in zadostitev raznih potreb na čustveni ravni telesa. Podobno je kot pri samem prostoru intimnosti, a drugače, druga dinamika in drugi odtenki. Poudarjam, da intimnosti ni manj kot tantra. In tantra ni nekaj več. Le drugo doživljanje, druga občutenja.

Skozi tantro postopoma postaneš vse bolj čuteč in izražen, in prideš do neutralizacije, kjer se razburkano morje umiri in plavaš v blagostanju, praktično se kopaš v posledicah tega, da si si dovolil popolno izraziti, sprejemati in čutiti vse. Vsakič je izkušnja v svojih odtenkih. Nikoli ni isto in vsakič znova čudovita izkušnja, le toliko.

Če na tej točki začutiš, da bi rad sebe čustveno osvobodil, potem preveri, ali sem morda jaz oseba, na katero bi se za to obrnil. Preberi si več o čustveni integraciji tukaj (odpreš novo okno).

Nič ni več ali boljše

Tako intimnost kot tantra imata vsak svoje zadoščenje. In mogoče kateremu ni toliko do tantre, mu je pa do raziskovanja intimnosti. Intimnost ni rezervirana samo za partnerja, zato je ne mešajmo v isti kotel kot seks. Intimnost je pristen trenutek, stik s sočlovekom. Intimnost lahko izkušaš s prijateljem, starši, otroci. Nima veze s seksualnostjo. In vsi to potrebujemo, brez izjem, kar potrjuje, da dojenček brez tega stika dejansko lahko umre.

Tantrično razumevanje seksualnosti torej dobi posebno vrednost, ki jo izkušaš sam zase in jo rezerviraš potem še za izkušanje z enim človekom, ali pa če sporazumno tako čuti več partnerjev, to deliš tudi s kom drugim. Sam veš, kdo si in kaj je zate prav. Kar je zate večja svoboda. Za nekatere je en partner točno to, kar potrebujejo, da so izpolnjeni. Medtem drugi, tega ne občutijo, ne glede na to, kako poseben odnos z nekom ustvarijo. Vse je stvar lastnih dogovorov in preferenc. Vsaj zame ni nič prav in nič narobe. Sprejemam vse.

POMEMBEN NAPOTEK: Pri vsem tem pa v tako intimi kot seksualnosti razvijaj posluh do partnerja ali druge osebe. Ker ne glede na to, v kakšem stanju zavedanja in čutenja si sam, ni nujno, da je partner za to odprt. Ničesar ne moreš prisiliti ali kontrolirati. Če se nekdo ne želi odpreti, zaradi kakršnegakoli razloga, je prav, da to spoštuješ. Saj se tvoja svoboda konča tam, kjer se od drugega prične. In kadarkoli to prestopiš, ne upoštevaš, boš s tem izvajal nasilje in negativne posledice za oba. Vedno oba kasirata v tem. To je zakon narave.

*bitje = esenca vsega, kdo smo na določen čas. Je celota našega mišljenja, čutenja, prisotnosti, ter vseh s tem povezanih energijskih polj v telesu in izven njega. Se lahko dojame kot občutek, ki ga dobimo ob človeku. Ko se npr. naravno počutimo tudi sami samozavestni in sproščeni ob človeku, ki to uteleša na vseh prej omenjenih ravneh.